Skip to Content

Mastercard® v najnovejši raziskavi Masterindex razkriva plačilne trende in navade Slovencev, starih med 18 in 55 let.

 V najnovejši raziskavi Masterindex je Mastercard raziskal plačilne navade Slovencev, kjer vse pomembnejšo vlogo prevzemajo vedno bolj pogosti spletni nakupi in avtentikacija spletnih plačil. Krepi se tudi uporaba plačilnih kartic v primerjavi z gotovino, ki upada. Slovenci od vseh metod plačil najraje uporabljajo debetno kartico, večina Slovencev pa ima 1 ali 2 kartici.

Slovenci vse pogosteje nakupujemo preko spleta. Za gotovino se ne odločajo.

Več kot tri četrtine (76 %) Slovencev nakupuje prek spleta. Ta delež zadnjih pet let narašča (64 % v 2015), najvišja porast pa je opazna v zadnjem letu (70 % v 2019).

Približno dve tretjini spletnih kupcev nakupuje enako pogosto, 23 % pa pogosteje kot pred epidemijo Covid-19. Dve tretjini (67 %) Slovencev je nakupovalo prek spleta v zadnjem mesecu, kar je več kot leta 2019 (60 %), ta delež pa raste že vse od leta 2015 (52 %). Epidemija k spletnemu nakupovanju ni spodbudila le 8 % Slovencev, 4 % pa odgovarjajo, da je prav epidemija tista, ki jim je odprla vrata do spletnih nakupov.

Letos so kupci na spletu najpogosteje kupovali oblačila, obutev in modne dodatke (55 %), elektronske naprave (54 %) in gospodinjske aparate (47 %). Spletni nakupi so najredkeje namenjeni nakupom cvetja in daril (13 %), prehranskih izdelkov lokalnih ponudnikov (7 %) ter investicijskih storitev (5 %). V primerjavi s prejšnjimi leti so letos Slovenci prek spleta pogosteje kupovali tudi medicinske pripomočke in prehranska dopolnila, pripomočke za šport in prosti čas ter avtomobilske izdelke.

Zanimiv je tudi podatek, da se manj spletnih kupcev odloča za plačila z gotovino po povzetju. V slovenskih spletnih trgovinah 60 % kupcev plačuje s kartico, kar je več kot lani (54 %), medtem pa pada delež tistih, ki plačujejo z gotovino po povzetju (iz 44 % na 39 %). Približno četrtina jih uporablja spletno ali mobilno banko, 6 % pa mobilno plačevanje s pomočjo mobilnih aplikacij ali mobilnih denarnic.

Vedno večje zaupanje v varnost spletnih plačil in novih načinov avtentikacije

88 % spletnih kupcev meni, da je spletno nakupovanje varno. Delež tistih, ki menijo, da je zelo varno se je iz 6 % dvignil na 9 % v enem letu, obenem pa se je znižal delež nezaupljivih iz 11 % na 8 %. Med tistimi, ki menijo, da to ni varno, večina ne zaupa spletnemu plačevanju (40 %), tretjina jih ne zaupa opisom izdelkov, spletnim trgovinam ali ne mara dolgih postopkov reševanja pritožb.

»Spletni nakupi s plačilnimi karticami bodo od 1. 1. 2021 nekoliko drugačni, saj se bo v evropskem gospodarskem prostoru začela uporabljati direktiva o plačilnih storitvah PSD2, ki prinaša zahtevo po močni avtentikaciji uporabnika, torej večstopenjskem potrjevanju spletnih nakupov. Že dejstvo, da so na vprašanje, kako pomembna se jim zdi močna avtentikacija uporabnika, skoraj vsi Slovenci (89 %) odgovorili, da se jim zdi pomembna ali zelo pomembna, priča o tem, da vedno več poudarka dajemo na varnost naših plačil,« poudarja Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji.

Večini (82 %) se zdi najbolj varen način avtentikacije geslo za enkratno uporabo, sledita potrjevanje s prstnim odtisom (77 %) in prepoznava obraza (54 %). Pri tem je za 61 % najbolj pomembna varnost bančnega računa, drugi najpomembnejši dejavnik pa varnost osebnih podatkov (23 %). Preprostost in hitrost procesa avtentikacije sta ključna manj kot 17 % vprašanih.

Večina Slovencev (21 %) bi najraje uporabljala potrjevanje s prstnim odtisom in PIN kodo (20 %). Drugi najbolj priljubljeni metodi sta med transakcijo prejeta koda prek SMS sporočila (17 %) in varnostna koda v mobilni banki ali preko SMS sporočila (16 %). Večina vprašanih danes potrjuje plačila s PIN kodo (27 %), 23 % pa uporablja kodo, poslano prek SMS sporočila, bodisi prek mobilne banke. Biometričnim metodam avtentikacije že zaupa 6 % vprašanih, potencialno pa bi jih uporabljalo 30 % vprašanih.

Mobilno plačevanje še ne bo nadomestilo plačilne kartice

Leta 2020 več kot dve tretjini Slovencev (67 %) za plačilo še ni uporabilo mobilnega telefona, vsaj enkrat pa je svoj nakup s telefonom opravilo 40 %. Ta delež je v primerjavi z letom 2019 upadel (48 %), a narastel v primerjavi z letom 2015 (38 %). 12 % uporabnikov mobilnih plačil se poslužuje plačilnih sistemov (npr. Apple pay), 12 % druge plačilne metode (npr. mBills), 9 % pa jih uporablja bančno mobilno denarnico. Narašča tudi naklonjenost plačevanju prek mobilnih aplikacij, saj je tem pred petimi leti zaupalo le 34 % vprašanih, danes pa že skoraj 60 %.

Mobilni telefoni so vse bolj priljubljeni tudi pri uporabi drugih finančnih storitev, kot so mobilne banke (porast iz 49 % v letu 2019 na 57 % v letu 2020) in potrjevanje spletnih plačil (porast iz 32 % v letu 2019 na 35 % v letu 2020). Obenem pada delež tistih, ki telefonov še ne uporabljajo za finančne storitve (upad iz 41 % v letu 2019 na 32 % v letu 2020).

V zadnjih šestih letih je moč opaziti znatno povečanje tistih, ki kot najbolj priljubljeno plačilno sredstvo v naslednjih petih letih prepoznavajo mobilne naprave (10 % leta 2015, leta 2020 že 36 %) in plačilne kartice (59 % v 2015, 66 % v 2019, 72 % v 2020). Upada pa delež ljubiteljev gotovine (39 % v 2019, 32 % v 2020). Dodatno jih letos 8 % pričakuje, da bodo v prihodnje večinoma plačevali z nosljivimi napravami (ura, nakit). Narašča celo delež tistih, ki bi bili pripravljeni povsem nadomestiti klasična plačila s plačili prek mobilnega telefona, saj je takšnih že več kot tretjina.

Slovenci pred gotovino izberejo kartice, ki jih uporabljajo vedno pogosteje

Delež Slovencev, ki uporabljajo debetno kartico, se od leta 2016 povečuje (35 % v 2016) in leta 2020 predstavlja skoraj polovico prebivalstva. Po drugi strani že manj kot četrtina Slovencev za svoja plačila izbere gotovino (občuten padec iz 31 % v 2019 na 24 % v 2020). Debetna kartica je prav tako najbolj priljubljena plačilna kartica med Slovenci (77 %), njena priljubljenost raste že zadnjih pet let (73 % leta 2015). Tudi pri plačilih do 25 EUR Slovenci najraje uporabljajo debetno kartico (44 %), znatno več kot leta 2019 (35 %). Na manj kot tretjino pa je padel delež plačil do 25 EUR z gotovino (43 % v 2019, letos le še 31 %). Večina vprašanih, skoraj dve tretjini (62 %), nima težav s plačevanjem zneskov do 5 EUR s plačilno kartico. Ta delež se je povečal v primerjavi s prejšnjim letom (54 %).

Tudi pogostost plačil s kartico med Slovenci se je povečala (iz 32 % na 37 % -  delež narašča zadnjih pet let). Več kot polovica (52 %) uporablja kartico v več kot 80 % svojih nakupov. Večina (82 %) jih uporablja plačilne kartice vsakodnevno ali vsaj 1- do 2-krat tedensko, kar je več kot lani (78 %).

Dvakrat več Slovencev v 2021 vstopa v slabši finančni kondiciji

V primerjavi z letom 2019 je ob koncu leta manj gospodinjstev z boljšim finančnim stanjem (17 %) in dvakrat več s slabšim (27 % v 2020, 13 % v 2019), kar je skoraj gotovo posledica epidemije Covid-19. Povečal se je tudi delež tistih, ki v naslednjem letu pričakujejo poslabšanje svojega finančnega stanja (iz 11 % v 2019 na 25 % v 2020). Kljub temu se trenutno finančno stanje gospodinjstev zdi precej optimistično – 57 % pravi, da uspejo prihraniti vsaj nekaj (8 % poroča, da prihrani veliko, 49 % pa vsaj malo). Po drugi strani se povečuje delež tistih, ki črpajo prihranke (iz 7 % v 2019 na 10 % v 2020). Velika večina vprašanih je v zadnjem letu opazila naraščanje cen in skladno s tem jih več kot lani meni, da zdaj ni pravi trenutek za večje nakupe (iz 34 % na 47 %).

Vsak 4 od 5 Slovencev meni, da dobro skrbi za svoje finance (81 %). Večina vprašanih svojo potrošnjo vodi prek kartičnih izpiskov (47 %), približno četrtina pa svoje finance redno zapisuje. 23 % osebnih financ ne beleži, enak pa je delež tistih, ki za vodenje osebnih financ uporabljajo dodatna orodja, kot npr. spletna banka (24 %) ali Excel (24 %), čeprav je delež obeh v zadnjem letu upadel. Opazna je porast uporabe mobilnih aplikacij za vodenje osebnih financ (iz 4 % v 2019 na 13 % v 2020).

Kako in za kaj Slovenci uporabljamo kartice?

Slovenci najpogosteje uporabljajo plačilne kartice za nakupe življenjskih potrebščin (62 %), na bencinskih servisih (61 %) in za spletne nakupe (50 %), kar dodatno potrjuje vse večjo priljubljenost spletnih plačil (leta 2016 je ta delež znašal 36 %). Kartična plačila so nekoliko manj priljubljena za plačila v lokalih in kavarnah ter za plačila storitev. 20 % uporablja kartice na spletu vsaj enkrat na teden (leta 2018 jih je bilo 12,5 %), povečan delež (6 % v 2020, 4 % v 2019) pa jih uporablja od 3 do 5-krat na teden. Manjša se tudi delež tistih, ki na spletu redko ali sploh ne uporabljajo kartic.

Slovenci vse pogosteje plačujemo brezstično. Več kot tri četrtine prebivalstva (76 %) brezstično kartico uporablja vsakodnevno ali vsaj 1- do 2-krat tedensko, delež ne-uporabnikov pa se je zmanjšal na 13 %. Prav tako z leti vse bolj narašča zaupanje v varnost brezstičnih plačil (porast iz 34 % v letu 2017 na 61 % v letu 2020).

Najverjetneje kot posledica Covid-19 se je med Slovenci spremenil tudi glavni razlog, zakaj se odločajo za določeno kreditno kartico. Če so jih lani najpogosteje izbrali zaradi širokega nabora trgovin v tujini (iz 62 % padec na 48 %), se v 2020 zanje odločajo zaradi širokega nabora spletnih trgovin (56 %). Drugi razlog je še širok nabor trgovin v Sloveniji, kjer jo lahko uporabljajo (49 %).

-Konec-

O raziskavi Masterindex

Masterindex je obsežna mednarodna raziskava družbe Mastercard Europe, ki v Sloveniji poteka že od leta 2009. Raziskavo je v oktobru 2020 na reprezentativnem vzorcu več kot 1.000 posameznikov s sistemom računalniško podprtega spletnega anketiranja (CAWI) izvedla agencija Mediana. Namen raziskave je spoznati način uporabe plačilnih kartic in nakupovalne navade potrošnikov ter se seznaniti z njihovim pogledom na osebne finance.